O nas

Začetki

DPP_0202 ČBZačetki ročnega tkanja v družini Mrzelj segajo že v leto 1970. Majda Mrzelj rojena 1947, je končala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Med leti 1968 in 1978 si je bogate izkušnje v tkanju vrsto let pridobivala kot oblikovalka v ročni tkalnici Dekorativne, kjer je bila tudi zaposlena. Tu je prvič po letu 1909 ko je v Ljubljani deloval Kranjski zavod za umetniško tkanje, skupaj s priznanimi slovenskimi slikarji, znova odkrivala tehnološke skrivnosti ročnega tkanja po kartonu.
Od leta 1980 pa vse do upokojitve je delovala kot samostojna oblikovalka na področju ročnega tkanja registrirana pri Ministrstvu za kulturo. Poleg svojih razstav je sodelovala tudi na številnih skupinskih razstavah.
Vsekakor pa je potrebno omeniti, da je velik prispevek k njenemu ustvarjanju doprinesel tudi mož Peter, ki je leta 1970 naredil ročne statve katere še danes služijo prvotnemu namenu.

  • 1990 Naziv mojster domače obrti in Znak kvalitete na mednarodni razstavi Domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu
  • 1993 Priznanje na razstavi domače in umetne obrti Domus Ljubljana
  • 1996 Selekcijski izbor za razstavo DOS

Samostojne razstave

  • 1985 Galerija kašča, Verd Vrhnika
  • 1994 Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič, Paviljon NOB Tržič
  • 1996 Univerza v Ljubljani, teološka fakulteta, Ljubljana
  • 2001 Razstavišče Stolp na vratih, Štanjel

Skupinske razstave

  • 1971 Pregledna razstava DOS Razstavišče Arkade Ljubljana
  • 1980 Tapiserija Priština 1980, Galerija umetnosti, Priština
  • 1981 Letna razstava DOS, Razstavišče Riharda Jakopiča, Ljubljana
  • 1982 Unikatni tekstil in keramika, Pilonova galerija, Ajdovščina
  • 1985 Razstava slovenske umetne obrti, Likovna galerija, J. Repanšek, Radomlje
  • 1987 Unikatno tkanje, vezenine, steklo,Galerija Commerce, Ljubljana
  • 1988 Umetnost in obrt, Kulturno informacijski center, Ljubljana
  • 1990 Mednarodna razstava domače in umetne obrti Alpe Jadran, Umetnostni paviljon, SlovenjGradec
  • 1992 razstava DOS, Maribor, Umetnostna galerija, Maribor
  • 1992 Designers Week, Zavarovalnica Tilia, Ljubljana
  • 1993 Razstava DOS, Razstavišče R. Jakopiča, Ljubljana
  • 1993 Prodajna razstava domače in umeten obrti Domus, Ljubljana
  • 1994 Letna razstava DOS, Grad Tivoli, Ljubljana
  • 1996 Selekcijski izbor za razstavo DOS, Rihard Jakopič, Ljubljana
    Sodelovanje na vseh razstavah Domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu od 1977 – 1994

Reference

Nekaj misli, ki so bile zapisane še v aktivnem času delovanja Majde Mrzelj.

Med tiste redke, ki so se tkanju posvetili sodi tudi Majda Mrzelj. Kot izhodišče za izdelavo tkanine ji služi tkalsko znanje, ki že samo narekuje različnost pristopa glede na namen tkanine, izbiro materiala, barve, itd. Izziv tovrstnemu razmišljanju gotovo predstavlja človekovo bivalno okolje. Možnosti iskanja vloge tkanin v prostoru kjer živimo, so breskončne. Nit ustvarja sproti, drugačna struktura je osnovana na drugačni vrsti tkanja. Površine postajajo polja neštetih možnosti strukturalnih sprememb, ki pa v izgledu celote nikoli ne predstavljajo zgolj efektnega poudarka, niso agresivne, temveč so pogojene že v samo izbiro tkanja, načinom vezave, podvajanjem niti.
Maja Krulc Kržišnik, umetnostna zgodovinarica

Majda Mrzelj srečno združuje zvestobo izročilu in moderne tehnološke dosežke stroke. Išče lastno formulacijo v urejeni oblikovni strukturi, to pa zna prilagoditi najrazličnejšim in tudi najzahtevnejšim nalogam, pa naj gre za njihov praktičen ali zgolj dekorativen namen, za profana ali sakralna dela. Odlikuje jo tenkočutna barvna kombinacija, smiselno vtkana v vsebino izdelka. Njena kreativnost se usoglaša z nameni, katerim naj njen izdelek služi. Resnost in zavzetost, ki dihata iz teh prepletov niti nas pritegneta, da z njihovo igro sami zaživimo.
Emilijan Cevc, umetnostni zgodovinar

 

 

Nadaljevanje zgodbe

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj, je zapisal, da moramo razumeti ustvarjanje Majde Mrzelj kot nadaljevanje in nadgrajevanje stoletne dediščine našega tkanja.
Da ne bi ostalo le pri teh besedah želim tudi sama-kot njena hči (Katarina Mrzelj)- nadaljevati oziroma prenašati tkalsko znanje na sedanjo generacijo.
Po opravljeni maturi (1995) na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, na oddelku za industrijsko oblikovanje, sem se vpisala na študij Krajinske arhitekture, kjer sem tudi diplomirala (2003).
Sem članica Društva oblikovalcev Slovenije.

Glede na to da me ročno tkanje in vse kar je povezano v zvezi z njim spremlja že od otroštva vidim veliko priložnost, da poskušam star način obdelave ročnega tkanja vpeti v novo obliko, prilagojeno sodobnemu človeku.
Vsak votek niti vložen v tkalsko zev je podvržen volji tkalca, njegovemu razpoloženju. Tkanina je lahko gosto tkana kot staro platno ali transparentno lahka kot mreže ribičev. Poudarki se odražajo v reliefu ali gladki površini.
V vsakem izdelku je zaznati odsev misli oblikovalca, ki se kaže v teksturi tkanine.

 

 

Ambienti navdiha

Kako nadgraditi, poglabljati in izpopolnjevati tradicionalne tehnike tkanja je Katarini Mrzelj, krajinski arhitektki po izobrazbi, pomenilo takšen izziv, da se je teoretično in praktično podala v raziskovanje tovrstnih zakonitosti in odkrivanje drugačnih, nepoznanih in novih možnosti. In ker jabolko ne pade daleč od drevesa-s tkanjem se je profesionalno ukvarjala že njena mama, oblikovalka Majda Mrzelj, statve pa je skrbno in študiozno načrtoval in izdelal glede na dostopne razstavljene muzejske eksponate Katarinin oče in Majdin soprog Peter Mrzelj-ni čudno, da so statve v družini prevzele tisto simbolno funkcijo, kot jo je imelo nekoč domače ognjišče; postale so osrednji prostor druženja in konstruktivnih debat. Zdaj so statve del Katarininega doma in njenega ateljeja; prostor navdiha, ustvarjanja, veselja in dela. Oblikovalka Majda Mrzelj se je med tem upokojila in prenehala z delom, s tkanjem na samosvoj in eksperimentalen način pa je v povezovalnem duhu današnjega s preteklimi časi pričela hči Katarina. Četudi se opusa matere in hčere razlikujeta tako vsebinsko kot slogovno -mama se je posvečala tapiseriji, hči pa se navdušuje nad ustvarjanjem tkanin za povsem konkretna oblačila-je obema skupno odlično poznavanje tehnike, materialov in tkanja kot obrti.

Koliko znanja in izkušenj je ‘skritih’ v oblačilih Katarine Mrzelj, znajo opaziti in ceniti mnogi in marsikateri poznavalci tudi odkrito priznajo, da ne vedo, kako ji je uspelo tehnično izpeljati to ali ono, da ni prišlo do deformacije blaga, neželenih odstopanj … Glede na to, da blago izdela sama in ga ne kupi, mora biti to učinkovito že samo po sebi, je prepričana ustvarjalka.
Če se je Katarina Mrzelj lani posvečala redkemu tkanju (gradacija od prosojnega tkanja, k bolj gostemu in podloženemu tkanju), jo letos navdihujejo prehodi, ki se jih z industrijskim tkanjem ne da doseči in jih lahko ustvari le spretna roka. Pomladno -poletno kolekcijo si je zamislila v naravnih materialih (lan, bombaž, viskoza) in svoje stranke razveselila tudi s praktičnostjo vzdrževanja in pranja oblačil v pralnem stroju, kljub relativno visoki vsebnosti lanu. Odločila se je, da tokrat poudarka na barvi ne bo, in da bo želene tonske akcente dosegala s teksturo. Umirjeni toni bež barve, nekaj črne, srebrna in zlata nit so se razigrali prav v vseh treh oblačilnih slogih, tako v formalnem, kjer je tkanje bolj gosto in kompaktno, kot v sproščenih oblačilih za vsak dan, pa tudi tistih za posebne priložnosti. Po mnenju poznavalcev je bila svečana          obleka Katarine Mrzelj na letošnji prireditvi Viktorji izbrana za eno izmed treh najlepših, kar je za mlado unikatno oblikovalko zagotovo vzpodbudno in pohvalno. Kako je tudi ne bi opazili, saj je obleka občudujoče poglede pritegnila že s tem, ker ni imela namena vzbujati pozornosti bodisi z barvo, izrezi ali dodatki, pač pa z elegantno skladnostjo, vilinsko ženstvenostjo, prijaznostjo, naravnostjo; s finesami v strukturi in z likovnimi akcenti v teksturi blaga pa tudi z naravnimi materiali in njihovo primarno barvitostjo. V tem je, ne glede na ‘digitalni’ čas, v katerem živimo, še vedno magična moč, moč arhetipa, pra vzora, prvotne tkanine, iz katere so se razvile in izšle vse kasnejše.
Ne le kroji, ki ravno prav razkrivajo ali zakrivajo, temveč tudi avtoričin suvereni slog, vizija in prepoznavnost, govorijo o eleganci s stilom za prav vsako priložnost; o materialih, prijaznih do kože in enostavnih za vzdrževanj, modnih dodatkih: torbicah in nakitu, nadaljevanju tradicije naših prednic in prednikov ter vrhunski nadgradnji le te. Unikatna oblikovalka, članica ruštva oblikovalcev Slovenije, Katarina Mrzelj že snuje naprej. V jesen in zimo nas bo pospremila prijazno in pravljično kot vedno, tokrat s kolekcijo tople barvitosti.
Nuša Podgornik                                                                                                                                                                    foto: Luka Vidic
um. zgod. in likovna kritičarka                                                                                                                                        model: Jana Koteska